Prvi pogled na rdeče kanjone se nama je odprl nekje na sredini Utaha in sicer na Spotted Wolf Canyon. Ja, mnoga taka zanimiva in barvita geografska imena se pojavljajo na »Wild West«.

V južnem Utahu sva obdelala štiri narodne parke (Canyonlands, Arches, Bryce Canyon, Zion), nekaj naravnih spomenikov in drugih zaščitenih območij (Valley of the Gods , The Wave v Vermillion Cliffs, Monument Valley, Grand Staircase Escalante), vmes dva dni popolnoma lenarila in se namakala/hladila v Powell Lake v Glen Canyon National Recreational Area in naredila še kratek skok v Arizono, v Grand Canyon NP. Povsod zanimiva, za naju nenavadna pokrajina. Same novosti, za oči in znanje.

Vsi našteti narodni parki ležijo na platoju Colorado. Skupna lastnost jim je rdeča puščava in zelo zanimiva geologija. Naravni dejavniki, predvsem voda, so na površino in s tem nam na ogled spravili več kot sto milijonov let zemljine zgodovine. Pretežna kamenina tega področja je sedimentna kamenina, posamezni sloji katere so različno odporni na erozijo. Ta različna odpornost pa je vzrok za nastanek mnogih zanimivih skalnih oblik. Nekatere izgedajo že bolj kot skulpture, zato je včasih kar težko verjeti, da so naravnega nastanka.

Vsak narodni park ima svoje značilne skalne formacije. Ne vem, če za te pojave sploh obstaja slovenska terminologija (ma se mi zdaj tudi ne da iskati), jaz sem kar malo po svoje prevedla. Mogoče mi bo pomagal kdo izmed prijateljev geografov in v komentarju objavil pravilne slovenske izraze. Torej:
Canyonlands NP - Island in the Sky (S del parka): kanjon, klif, mesa (miza), butte, spire (špica);
Canyonlands NP – The Needles (JV del parka): spire - needle (šivanka), razpke;
Arches NP: fin (plavut), arch (lok), balanced rock (uravnotežena skala), spire (špica);
Bryce Canyon NP: hoodoo (uročeni steber); moja prva asociacija ob pogledu na te formacije je bila: pedantno zložene figurice za šah;
Zion NP: visoki klifi iz kamenine sandstone (peščenjak), ozek in globok kanjon reke Virgin.
Grand Canyon NP: globoki kanjoni reke Colorado in njenih pritokov.

Glavne značilnosti parkov in drugih zaščitenih območij se da videti tako rekoč kar iz avta, brez kakšnih posebnih naporov, saj so ob glavni cesti urejene razgledne točke in kratki sprehodi do zanimivih sklanih formacij. Ampak, seveda, za bolj pristno doživetje se je treba podati na 4x4 ceste ali peš, česar sva se lotila v vsakem parku. Zabavna hoja je bila skozi kot špranja ozek kanjon (slot canyon) v Grand Staircase Escalante, po vodi skozi ozek kanjon reke Virgin v Zion NP in po Joint Trail (skozi razpoko) v Canyonlands NP. Najbolj spektakularen pohod pa skozi Bryce Canyon NP.

Kot je pisal že Blaž, sva naredila kar nekaj kilometrov po off-roadu. Srečno naključje je bilo, da se je najin off-road, brez načrtovanja, začel z najlažjim terenom in lepo stopnjeval do najinega najtežjega – Elephant Hill. Tako so se sproti nabirale voznikove izkušnje in spoznavanje zmožnosti avtomobila. Če bi se najprej znašla pred Elephant Hill se sigurno ne bi odločila za prečenje. Nota k avtentičnosti med najino terensko vožnjo je bilo poslušanje country glasbe lokalnih radijskih postaj.

Od drugih zaščitenih območij, ki sva jih obiskala, naju je najbolj presunil The Wave (val) v Vermillion Cliffs. Izgleda kot ogromen zavit tobogan in sploh kot neka umetna tvorba. Oba sva bila čisto prevzeta, začudena, navdušena, da je lahko taka tvorba popolnma naravna. Tukaj sva spoznala študenta geologije, ki kot svoje podiplomsko delo raziskuje nastanek te tvorbe. Nadušeno nama je razlagav nastanek oblike, obarvanosti in druge podrobnosti. Po njegovi teoriji je tu glavni stvarnik oblike veter in ne voda, kot je večinski primer na tem področju.

Colorado plato je raj tako za geologe, saj je v zvezi z nastankom skalnih formacij še mnogo nejasnoti, kot tudi za arheologe. V Grand Canyonu sva srečala navdušenega arheologa, ki kar ni mogel nehat govoriti o starih indinajskih plemenih, ki so nekoč živeli na tem področju. Menda se stalno, vsak teden dogajajo nove arheološke najdbe v Grand Canyonu. Še mnogo v ostaja neraziskanega. Sploh pa, ker se je indijansko tradicionalno ustno izročilo v veliki meri izgubilo, ker je amerišča politika v prvi polovici 20. stoletja indijanske otroke iztrgala iz njihovega življenskega okolja in jih pošiljala v internatne šole.

Vreme. Tu je prava puščava in temperature so vsak dan malo nad 40°C. Vendar je suha vročina in kar dosti vetra, tako da se da brez kakšnih naporov preživet, razen seveda, če se sredi dneva preveč naprezaš. Poleg tega se ponoči kar precej ohladi, tako da je spanec prijeten. Seveda pa ta vročina precej vpliva na lenobo, kar se najbolj pozna na najini spletni strani, in tudi na na stalno željo po tuširanju, saj je koža vsa lepljiva od mešanica švica, kreme za sončenje in puščavskega praha. Med najinim potepanjem po Utahu je bil le en oblačen in s tem malo hladnejši dan, ki sva ga hitro izkoristila za kolesarjenje po slavni Slickrock Trail.

Taboriva na samih brezplačnih lokacijah. Podobno kot v Kanadi, je tudi po zahodni ZDA dovoljeno brezplačno taboriti na javni zemlji. Najin najbolj spektakularen tabor do sedaj je bil v Valley of Gods (evo, že ime obeta). Sredi rdeče puščave, okoli naju mesas, buttes, spires in direktno pred nama, kot filmsko platno, vizoka ozka skala s popolnoma gladkimi stenami. In da sceni ne bi slučajno manjkalo romantike in kiča, je bil še sončni zahod, ki je živo barval vso pokrajino okoli naju, čudovit.

Na enem od teh brezplačnih kampingov sva spoznala nemški par, Tobias in Gudrun z Defederjem, ki sta si za podobno potovanje, kot je najino, vzela dve leti. Prijetno smo klepetali, večerjali in si izmenjali razne koristne info, predvsem kje so kakšni lepi placi za brezplačno kampiranje.

Fuzbal. Tu ni čutiti, da se trenutno dogaja svetovno prvenstvo. Govor na to temo sva do sedaj zasledila le enkrat, in sicer na radiu, takrat, ko je ZDA izgubila proti Gani. In še enkrat včeraj, ko sem na avtobusu poslušala dečka, ki je bil očitno resen navdušenec, saj je kar recitiral pare v četrfinalu. Da se bova obnašala kot prava Evropejca, sva sklenila, da od sedaj naprej gledava vse tekme do konca prvenstva. Greva sedaj v turistično vas pogledat, če najdeva kak bar, kjer bi se dalo gledat tekmo Francija – Brazilija, ki je na sporedu čez eno uro. Potem pa jo pičiva proti Vegasu.

Urša