V Seattle sva prišla v zgodnjem večeru, ko se je počasi že začenjalo nočno življenje. Sprehodila sva se skozi center. Povsod sami bari, večina jih ima živo glasbo ali DJ-ja. Pravo glasbeno vzdušje. Bolj od blizu si nisva pogledala nobenega izmed glasenih dogodkov, saj to za sabo potegne kar nekaj stroškov – vstopnine in pijača v barih so tu precej dražje kot pri nas. Kar pa se ravno ne vklaplja najbolje v najin proračun. Poleg tega nimava kaj dosti veselja biti v velikih mestih. To sva po treh tednih v NY in Washingtonu nekako za letos dala ad akta. Sedaj obisk mesta za naju predstavlja predvsem kratek ogled mesta, spanje pri Wal Martu in opravke kot so žehta, nabava špecarije in drugih potrebščin.

Iz Seattla sva se peljala proti vzhodu do začetka soteske reke Columbia. Med vožnjo preko prelaza White Pass se je nenadoma in popolno spremenila pokrajina, iz deževega gozda v polpuščavo. Prenočila sva na krasni razgledni točki s pogledom na kanjon reke Columbia. Naslednji dan prestop v Oregon ter vožnja skozi kanjon in mimo slapov po cesti Historic Columbia River HWY do Portlanda. V Portland sva prišla ravno na vikend festivala Rose Festival, ki se je začel z 20 minutnim ognjemetom v petek zvečer in nadaljeval s parado naslednji dan.

Zopet pohitiva iz mesta in greva na obalo Oregona, ki jo slavijo po njeni lepoti. Vzdolž ceste 101 se res ponujajo krasni razgledi na bazaltne klife, klife iz zbite rdečkaste mivke in peščene palže. Te dni imava čez dan med 15 in 20 stopinj in konkreten, konstanten veter. Ni ravno, da bi se človek sončil na plaži in kopal. Je pa očitno raj za kajtarje in surferje.

Ogromne bazaltne skale oziroma mini otočki blizu obale so polni ogromnih kolonij kormoranov, njork in murs. Na najino presenečenje je tu tudi veliko tjulnjev, ki se sončijo na peščenih plažah in morskih levov, ki imajo raje skalnato obalo. Pretežna obalna vegetacija je deževni gozd. Poseljenost pa dosti manjša od pričakovanega. Veliko obale je namreč zaščitene z raznimi državnimi parki.

Z glavne ceste zavijeva v smeri smerokaza za Sand Lake Recreational Area. Peljeva se po lokalni cesti, ob cesti gozd, kar naenkrat se odpre čistina, vse okoli naju sivo-bela valovita tla ter tu in tam nekaj iglastih dreves. Začudeno gledava. Kaj je to? Iglavci rastejo kar direktno iz peska. Sipine torej. Nisva jih še pričakovala, saj je do najine destinacije Oregon Dunes (velike sipine, ki so glavna atrakcija na tej obali) še tri ure vožnje. Kmalu zaslišiva zvok motorja in na vrh ene izmed sipin se pripelje ATV (All Terrain Vehicle ali po naše quad). To je torej tu rekreacija! Oba sva popolnoma navdušena nad kombinacijo lepote pokrajine in adrenalinsko sceno, sredi katere sva se skampirala. Z atom sva se zaplejala v mali iglasti gozdiček sredi sipin, na desni ena sipina in za njo plaža, na levi se ne vidi konca sipin. Vse naokoli pa brni družinska zabava. Navdušenci vseh starosti in obeh spolov se preganjanja po pesku in sipinah z ATV-ji, motorji in avtomobili. Skupaj se zaganjata v sipine ata in 4-5 letna deklica, vsak na svojem ATV. Kakšna dobra scena. Jutri se greva tudi midva po pesku preganjat!

Tudi z z Japanerjem sva malo probala, do kamping placa in po plaži je šlo čisto ok, po mehkejšem pesku pa raje nisva reskirala, imava namreč 3 tone. A si lahko predstavlajte, tu je dovoljeno z avtom se vozit po peščeni plaži. Valda sva morala to probat.

Jutri jo mahneva naprej do najine glavne destinacije na oregonski obali – Oregon Dunes National Recreatinal Area, kjer si bova probala kakšne ATV-je sposodit.

Urša