Peljeva se skozi hribovito, gozdnato pokrajino in kanjone, smer Whistler. Levo in desno sami ranči. Izgled nekaterih daje občutek, da sva v filmski sceni kakšnega starega westerna. Veliki leseni skednji, tipične oblike za te kraje, plot okoli pašnika, lesene hiše, večinoma brunarice, za hišami reka, jezero ali ribnik. Od živalstva pa govedo s telički, konji z žrebički, lame in lubadar. No, tale lubadar ni več del filmske scene. Deda rančer nama pojamra, da takšne škode zaradi lubadarja ne pomnijo. Kot se lahko vidi tudi s ceste, je ponekod toliko porjavelih iglavcev na kupu, da izgleda kot da bi bila jesen.

Za današnjo noč sva se ustavila v lušnem brezplačnem kampu ob umetnem jezeru. Časti firma B.C. Hydro. Večinoma so kampi po Aljaski in Kanadi, kjer sva midva hodila, zelo lepo urejeni. Preprosto vendar prijetno. Mnogi sicer nimajo tekoče vode, kot tale danes, in imajo od sanitarnih objektov samo WC in smetnjake. Kampiraš lahko samo na za to odrejenih prostorih, vsak od katerih ima žar/ognjišče, mizo in klopi. Drva so na voljo. Najbolj prijetno pa je to, da so ti kamping placi med seboj razmaknjenih vsaj kakih 30m. Tako da ne zijaš en drugemu v avto ali šotor, kakor je to pogosto v naših kampih in kampih v Istri.

Žar je, drva tudi. Bova imela danes za večerjo hamburgerje »ala midva«. Sva ustvarila slasten recept: humus-burger^TM. Prerezane sezamove žemljice popečava z notranje strani. Na pleskavice proti koncu pečenja dava sir, da se malo stopi. Na eno polovico želje namaževa majonezo, na drugo na DEBELO humus (namaz iz čičerike in česna), vmes pa v plasteh zloživa čebulo, solato, meso s sirom, senf, sveže kumare in paradajz.. Evo, so se mi že začele sline cedit. Grem zdaj dračje nabirat.

Urša