Kar neverjetno se zdi, kakšno euforijo je povzročila najdba zlata na potoku Bonanza pri mestu Dawson City na severu Kanade. S tem se je leta 1897 začela zlata mrzlica Klondike, ena izmed mnogih na območju Kanade in Aljaske. V letu 1898 naj bi se milijon nadebudnežev zapodilo v Yukon iskat zlato kar naj bi bila največja masovna migracija ljudi v tem stoletju.

Več poti je vodilo v Dawson City, dve izmet teh poti sta se pričeli v mestecih Skagway in Dyea, oba na ozemlju Aljaske. Skagway danes živi predvsem od križarskega poletnega turizma in je najbolje ohranjeno mesto iz tistega časa. Ostalo je več ulic originalnih hiš v katerih so večinoma razne trgovinice za turiste in zanimivi bari. Poleti križarke v mesto pripeljejo tudi po 8000 ljudi na dan. Grozna gužva za mestece s sicer 800 prebivalci.

Mesto Dyea danes ne obstaja več. Zgodovina mesta je zame nepredstavljiva. Z velikim bumom je iz nič nastalo mesto z 10.000 prebivalci, čez dve leti zapuščeno, danes pa skoraj niti sledi o človeški naselbini na tem območju. Mesto Dyea je nastalo iz indijanskega poletnega tabora leta 1897. V parih mesecih se je število prebivalcev dvignilo na 10 tisoč. Kanada je v tistem času dovolila vstop v Yukon le, če je imel iskalec zlata s seboj enoletno zalogo hrane in drugih potrebščin. Si predstavljate, kakšen kaos je moral biti v mestu. Gužva, divja in nenadzorovana rast barak, umazanija, povsod blato, kraje, alkohol, kriminal, nasilje... Dve leti kasneje, ko je zlata mrzlica minila, je mesto popolnoma izumrlo. Ljudje so odšli, nekateri s seboj odnesli tudi svoje hiše (je res, čeprav se to hecno sliši, če si predstavljamo naše hiše), nekatere hiše so podrli za kurjavo, ostalo pa se je samo zrušilo. Danes pa niti sledi o kakršnem koli nasleju na tem območju. Področje nekdajnega mesta je prerastel obalni deževni gozd. Lepa pokrajna. Kot da bi se sprehajal po sceni iz filma Gospodar prstanov. Visoke debele smreke s dolgimi golimi in čudno zakrivljenimi spodnjimi vejami in košatimi zgodnjimi vejami. Tla so popolnoma prekrita z različnimi vrstami maha, ki ga skozi veje osvetljujejo sončni žarki. Super mehko je hodit po gozdu.

Urša