Prvi dan najinega obiska se je začel, tako kot se spodobi, s pogovorom ob jutranji kavi. Čez dan sva se malo vozila z Walterjevim quadom (motor na štirih kolesih in s 4x4 pogonom), se savnala in po večerji smo šli pogledat, če se kaj dogaja v vaškem bifeju. Ob vstopu v bar je situacija zgledala precej obetavna. Pozdravila naju je nasmejana družba desetih lokalcev, polovica indijancev, polovica belcev. Vsi zelo sproščeni, odprti ljudje, ki se z veseljem pogovarjajo s novimi facami v vasi. Res so na izi ti ljudje, uživajo življenje in nikamor se jim ne mudi. V družbi je bil tudi vaški glasbenik s kitaro, fant, ki je napisal glasbo za walterjev video. Večer je bil poln zanimivih pogovorov, smeha, muzike in petja. Dober žur. Piri pa so leteli na mizo kar v rundah. Runda za rundo za rundo za rundo za rundo... Ga znajo tile Yukonci! Si lahko predstavljate, da je bil najin naslednji dan precej pasiven. Vidiš oči, tako kot si mi rekel, sem spila še eno pijačo zate. No, ne samo eno.

Glavni šport lokalcev je ugrabljanje mimoidočih turistov, ki jih povabijo v svojo družbo da z njimi pijejo dolgo v noč, posledica česar je lahko tudi, da turisti svoj postanek podaljšajo za par dni. Glede na to, da ima vas samo 40 prebivalcev, so vedno veseli turistov, da se lahko s kakšnimi novimi ljudmi pogovarjajo.

Spočita sva se danes zjutaj poslovila in sva spet na Alaska HWY, namenjena proti Aljaski. Ne, ne greva nazaj, greva naprej na jug proti morskemu mestecu Skagway, ki leži na ozkem obalnem ozemlju Aljaske južno od aljaškega pootoka.

Urša