Za razliko od večine drugih aljaških vasi in mestec je Talkeetna prav prijetno urejo naselje z lepimi brunaricami in ni zasmetena - vsaj sedaj, ko je še kar nekaj snega, zgleda da ni. Očitno turizem kar veliko cekinov nosi in se ljudje malo bolj trudijo za izgled svoje vasi. Talkeetna je namreč izhodišče za vse izlete in alpinistične odprave v Denali National Park in radovedneže, kot midva, ki pridejo pogledat, kako v resnici izgleda »Cicely«, kje je Maggie popravljala svoje letalo in če ima Ruth Ann še svojo štacuno.

Lušno mestece. Poleti oziroma v sezoni mora biti tu prav prijetna atmosfera. V mestecu je namreč kar nekaj barov, trgovinic in turističnih agencij. Talkeetna ima tudi kar veliko letališče in malih letal, ki verjetno poleti večinoma letijo v Denali. Večino tega je sedaj zaprto. Ko pa se vse to odpre in pride več ljudi mora biti res fajn in verjetno kar vznemirljivo, z vso pozitivno energijo in pričakovanji ljudi, ki se odpravljajo v Denali.

Napovedovalec na radiu Talkeetna govori z enako zasanjanim glasom kot Jake iz Cicely-ja. Ob večerih imajo zanimiva radijska obvestila. Očitno telefon tu ni splošna dobrina, zato lahko ljudje puščajo sporočila za meščane na telefonski tajnici radijske postaje, ki se berejo ob večerih. Kar hecna stvar, sporočila so namreč vsakršna, npr.: »Frak, I finished your bike. Come pick it up tomorrow after 4 p.m. Mike.« ali pa »Maggie, call home more often.Your mom and dad.«

Talkeetna je znana tudi po svojih odbitih festivalih. Eden takih je »Moose Dropping Festival« v juliju, ko dokončno skopni sneg in povsod naokrog ležijo losovi kakci. Poleg raznih festivalskih aktivnosti in tekmovanj, so na festivalu naprodaj tudi razni izdelki iz lososovih kakcev (nakit, »losov parfum Talkeetna«, itd.). Najin vodič (knjiga Rough guide) navaja anekdoto, da je nek Američan ogorčen klical za zbornico Talkeetna in spraševal, kako daleč mečejo lose na tem festivalu.

Ob odhodu iz Talkeetne sva opazila napis »yard sale« in šla malo pofirbcat. Yard sale, po naše bi lahko rekli bolšji trg, je potekal v hangerju. Kot sva kasneje ugotovila, je bila to akcija zbiranja denarja za zdravljenje someščanke. Ljudje so prinesli na prodaj različne stvari in jim določili minimalo ceno. Kupec plača kolikor hoče, vendar običajno več od minimalne cene. Denar pa gre v fond za zdravljenje. Poleg stvari so bile na dražbi še različne storitve: večerja za dva v restavraciji, panoramski izlet z avionom, 5 ur dela na vrtu, popravilo kolesa brez rezervnih delov. Podana je bila izklicna cena, dražba je trajala cel dan. Midva sva kupila nekaj knjig in domače piškote s (čokolado in pomarančo). Dobro organizirana solidarnost.

Urša