Seward, prijetno mestece, ki je dobilo ime po ameriškem ministru, ki je kupil Aljasko od Rusov in kjer se je začela gradnja aljaške železnice. Glavni namen prihoda v Seward je bil videti sivega kita. Ti po skotitvi mladičev ob mehiški obali začnejo svojo migracijo proti Arktiki in v tem času potujejo mimo Aljaske.

Vplačala sva enega tistih izletov z obetajočim imenom »Whale watching« in upala, da bova res videla kakšnega kita. Bolj kot »whale watching« so ti izleti »whale waiting«. S katamaranom smo iz fjorda Resurrection Bay izpluli na odprto morje (do ustja fjorda) in tam na ene par mestih čakali, da bo mimo priplaval kak kit oziroma, da bomo opazili kak meter visok curek vode. Ko nas je že skoraj zapustilo upanje, smo zelo blizu visokega klifa opazili tri kite, ki so plavali tesno drug ob drugem. Kitov se pravzaprav niti ni kaj dosti videlo, saj ob izdihavanju in zajemanju zraka vsak pokaže samo zgornji del svojega hrbta. Ali smo imeli srečo, da smo sploh videli kita ali smolo, da so nam pokazali le del hrbta, ne vem. Najbrž je odvisno tudi od vrste kita. Ali ima kdo med vami še kakšne izkušnje z opazovanjme kitov?

Izlet je torej nekako opravičil svoje ime. Vendar videti špric in kitov hrbet ni bil ravno nabolj vznemirljiv trenutek 5 urnega plutja. Bolj sva uživala v sami vožnji po fjordu in opazovanju mnogih drugih živali, za katere sploh nisva pričakovala, da jih bomo videli. Za nekatere niti ne vem njihovega natančnega slovenskega imena: orli (Bald Eagle), dve vrsti tjulnov (Harbor Seals, druge se ne spomnim), morski levi, kormorani, galebi, divje koze (mountain goats)...

Kakorkoli že (cel kit ali le njegov dela), danes se je uresničila tretja od mojih štirih velikih želja, s katerimi sem se odpravila na to potovanje: heliskiing – opravljeno; severni sij – videno; kit – videno. Ostaja še eno-tedenski (vsaj) tečaj tanga v Argentini, z Blažem! Se bojim, da zna biti tale zadnja nekoliko težavna.

Urša