V končnici mladinske hokejske lige (15 – 17 let) igra Danny, sin mojega (Uršinega) strica Mirana. Kot veste, je hokej kanadski nacionalni šport številka 1. To se pozna na vseh ravneh. Organizacija in nabor sta na zavidljivi ravni že pri otroških ligah. Na začetku vsake sezone četrtne skupnosti Calgarya organizirajo nekakšne nabore za mlade igralce, ki jih potem razdelijo v več ekip v vsaki starostni skupini. Starši prispevajo po 800 $ na sezono, kar gre večinoma za najem dvorane, saj so trenerji in ostalo osebje prostovoljci. Profesionalna mestna hokejska zveza je zadolžena za organizacijo ligaškega sistema tekmovanj. V Dannyevi starostni skupini (15-17 let) je bilo to sezono organiziranih več kot 30 ekip (to je samo v mestu Calgary). Kar seveda pomeni, da ima samo Calgary, večjo bazo igralcv, kot jo imajo Slovenija in sosednje države skupaj. Dannyjeva ekipa je zmagala in se s tem uvrstila v četrt finale končnice sezone.

Naslednji dan nadaljujemo športni vikend z ogledom tekme NLL Lacrosse lige v dvorani Saddledome. Igrata ekipi Colorada in Calgarja. Lacrosse je menda tipična kanadska igra, ki se je razvila iz igre, ki so jo igrali že Indijanci. Na igrišču, v bistu enakem hokejskemu, samo brez ledu, igra ravno tako hokejska postava igralcev. Namesto hokejskih palic pa imajo v rokah palice, podobne velikim muholovcem. Palica ima na koncu mrežasto košarico, v katero lovijo in mečejo žogico velikosti teniške, vendar je gumijasta in zelo hitra. V igri je še nekaj košarkaških pravil, na primer 30 sekundi napad in prepoved vrnitve žogic na lastno polovico. Igra je zelo hitra in hudo agresivna, saj je namreč dovoljeno udrihanje po nasprotnikovem igralcu, dokler ima ta žogico. Namen udrihanja naj bi bil, da se igralcu izbije žoga iz njegovega koška, kar pa je tako rekoč nemogoče. Agresivnost med igro ima za posledico redne pretepe igralcev, ki jih publika seveda ljubi. Vse skupaj pa je narejeno kot ogromen spektakel, muzika in napovedovalec šopata tudi med samo igro, tako da je bil ogled te tekme prav zanimiva izkušnja, tudi zato ker so »naši« zmagali 15 proti 14 z zlatim golom v podaljšku.

Pred najinim odhodom v nedeljo dopoldan naju Miranova družina povabi še na obilni »brunch« v najboljši muzej na prostem, kar sem jih kdaj videla – Heritage Park Historical Village. Muzej je zasnovan kot živa vas kanadskega zahoda pred letom 1914. Vas, s kar nekaj ulicami, je sestavljena iz originalnih stavb, ki so sem preseljene iz svojih prvotnih lokacij v različnih delih province. V sezoni cela vas z vsemi svojimi urbanimi funkcijami oživi – obratujejo gostilna, bilijardnica, hotel, pekarna, pošta, bencinska črpalka, kovač, zobozdravnik, ambulanta, železniška postaja, šola, policijska postaja z zaporom, kmetije... Obiskovalec lahko opazuje ljudi pri delu na tedanji način in seveda v tedanjih oblačilih. Prikazano je tudi tedanje družbeno življenje, kot na primer vaške ženske, ki pred bilijardnico pridigajo mimoidočim kako grešno in je nezaželjeno je vstopati vanjo. V zimskem času vas bolj ali manj spi. Ob nedeljah obratujeta le pekarna in hotel, v katerem v stilu začetka 20. stoletja strežejo odlične »brunch«, za vzdušje pa skrbi tudi pianistka, ki verjetno igra že od leta 1914.

Urša in Blaž