V Buenos Airesu sva spoznala veliko Slovencev, z vsemi pa sva prišla v stik povsem po naključju (preko prijatelja španskega para, ki sva ga spoznala v Gvatemali, spreko svaka najine najemodajalke, preko iskanja sobe, itd.)

Povabljena sva bila na kosilo in večerjo s parillado (tipičen argentinski žar) k družini Mustar (gospa Mustar je sestra slovenskega misionarja Opeke, ki deluje in živi na Madagaskarju), na sprejem za Dimitrija Rupla pri slovenskem veleposlaniku v Buenos Airesu, na večerni klepet k Roku Finku, na intervju v nedeljsko radijsko oddajo najstarejšega slovenskega društva v Buenos Airesu in na nedeljsko kosilo v slovenski dom.

V duhu pozitivnih izkušenj s Slovenci v Buenos Airesu se je tudi končalo najino bivanje v mestu. Na dan najinega odhoda sta naju presenetila zakonca Mustar. Zjutraj sva imela še finale najinega pakiranja pred odhodom na avtobus do letališča. Zunaj je močno deževalo. Med najinim počasnim zajtrkom je zazvonil telefon, na drugi strani je bil Jurijin in vztrajal, da v tem deževju pa res ne moreva na avtobus. Kmalu sta bila pri nama in naju z avtom peljala na letališče.

Ob najinem odhodu torej prisrčna hvala vsem Slovencem, ki ste obogatili najino doživetje Argentine.

Urša