Blaž je v NY večkrat rekel: »Ampak kdaj naju pa more ustavit policaj.« Pa se je zgodilo, na avtcesti. Policijski avto se je pripeljal za nama, se malo vozil ob najinem levem boku, spet za nama, si naju še malo ogleda z desnega boka in nato vklopil luči in sireno. »A misliš da se morva ustavit?« sva zapeljala na odstavni pas.

»Licence and registration, please«. Takoj je tudi povedal, da naju je ustavil, ker nimava lokalnih registrskih tablic. Je bil prijazen stric. Nismo imeli nič vaj v stilu: »Please step out of he car, put your hanbds on the car and spred your legs!« Ko je ugotovil, da je avto legalno v državi, naju je pohvalil, da dobro voziva in da sva potrpežljiva (je namreč nekaj časa trajalo, da je preveril vse dokumente). Jah, kaj pa naj, kot mirno čakava?!

Ko smo končali uredni postopek, naju je spraševal, katere kraje misliva obiskat in nama dal kup nasvetov. Naju je še prijazno podučil in posvaril, da naj bova potrpežljiva, ko naju bodo ustavili kakšni lokalni policaji, ker oni tujih dokumentov ne vidijo kaj dosti in ne bodo vedeli za kaj gre. Nama je dal še nalnapotke v stilu »priročnik za idiote« katere dokumente in po kakšnem vrstnem redu naj kaževa lokalnim policajem. Poleg tega pa naju še opozoril na varnostne predpise po 11. septembru (če nimaš osebnega dokumenta pri sebi, te lahko dajo v arest za 48 ur) in svoje predvidevanje, da naju bo policija precej ustavljala.

Še tole zanimivost nama je povedal: redke registrske tablice, kot so najine, se menda na ebayu prodajajo po 200 do 300$. Naj torej paziva kje parkirava.

»Good luck and be safe!« pa je šel.

Urša