Najodmevnejši dogodki v času najinega bivanja v v NY:

• State of the Nation: letni govor o stanju države, ki ga ima predsednika ZDA v kongresu: mnogo propagandnih parol v stilu že omenjene: »Nobody can out produce and nobody can out compete the Americans!«
• Super Bowl: Glavna tema že kak mesec. Tekma je ameriški najpomembnejši športni dogodek, ki ni pomemben le zaradi svojega športno tekmovalnega dela, temveč zelo odmeven tudi zaradi šova ob polčasu ter oglaševanja med samim dogodkom. Tekma sama je bila skoraj rahlo dolgočasna – sploh, če ne bi fant od Susan poskrbel za navdušene komentarje (kot strasten navijač in nekdanji iglaec).  Velik šov med polčasom tekme– na igrišče so v desetih minutah privlekli in postavili ogromen oder v obliki ustnic in jezika, na njem pa dvajsetminutni koncert Rolling Stones-ov. Na žalost pa se ni zgodilo nič tako dramatičnega kot lani, ko smo, predvsem evropejci, imeli čast videt necenzurirano joško Janet Jackson. Verjetno najbolj dobičkonosni del tekme kot medijskega dogodka so reklame, predvajane med tekmo. Skoraj vse premierne. Kaj drugega kot premiera reklame se verjetno pri ceni ceni 3 mio $ za 30 sekundno objavo niti ne splača. Glavni oglaševalec je bil zopet Budweiser, s sedmimi bolj ali manj zabavnimi spoti. Najboljši pa je seveda od DDBja: Bud Light 4
• Preminila je Coretta Scott King, žena pokojnega dr. Martina Luthra Kinga. Njen pogreb je bil zelo impresiven, v ogromni baptistični cerkvi, ki je zgledala kot velika športna dvorana. Med pogremom samim je bilo tudi  veliko vzklikanj govornikom in ploskanja, kar se nama je zdelo precej nenavadno. Tu so prenašali cel pogreb, ki je trajal skoraj cel dan, saj je bilo govorcev okoli tridest, kompletno z vsemi še živečimi predsedniki in ostalimi pomembneži. Večina jih v svoje govore vključevala tudi dnevno politiko in konkretno in brez sramu/strahu udrihala čez bušija (ljudje pa navdušeno ploskali in odobravajoče vzklikati). On pa je moral prav lepo tiho sedeti na svojem stolu na govorniškem odru in vse skupaj mirno prenašati – se mi je skoraj malo zasmilil... Čeprav, očitno je to Amerika, kjer se ustavna pravica svobode govora v polno izvaja. To sva opazila tudi nv raznih šovih na televizijo, kako konkretno in brez dlake na jeziku se tu udriha čer razne javne osebnosti in dogodke/prireditve.
• Teden brez prometnega davka: Država New York en teden v letu dovoli prodajo oblačil in obutve pod 110 $ brez prometnega davka. Istočasno so bile tudi sezonske razprodaje. A, si lahko mislite da bi se naša država odrekla DDV-ju?! Super, jaz sem si kupila ene krasne ugobne treking čevlje Merell za 45$
• Snežni vihar: impresivna panika, ki sem jo že opisala v prejšnjem prispevku

Top 7 doživetij:

• Bivanje pri Susan Kramer: bilo je udobno, zabavno, sproščeno in »insidersko«, kot da bi bila na obisku pri prijateljih.
• Večerje s po duši »Manhattčanko« in po rodu Korošico Ireno, ki že kar nekaj let živi v NY. Z možem Jimom sta naju gostila dva zelo prijetna večera. Enkrat v »Organic« restavraciji (karkoli povezano z »organic« je trenutno hud komercialni hit v NY) drugič pa pri njima doma.
  
• Baptistična maša: obiskala sva nedeljsko mašo. Nisem si mislila, da so zares tako čustveno nabite in s takim vznesemin vzdušjem, ki ga (ali oa vsaj meni) ustvarita gospel in način govora vskega izmed pridigarjev. Eden je bil tako vznesen, da je kar skakal po odru z žogo za ameriški fuzbal (v svoji pridigi je namreč uporabil Superbowl kot primerjavo za življenska načela, o katerih je pridigal).
• The View : obisk snemanja live talk show-a (najbolj nagrajen TV talk show v zadnjih par letih). Sva imela prav srečo, da sva dobila karte. Nisva jih ravno iskala. Sva pa pomislila, da bi bilo zabavno videti en tak show živo v snemalnem studiu.  Čakalna doba za karte (so sicer brezplačne) za ta show je več kot eno leto. Pope (vzdevek fanta on Susan) je imel 4 karte in naju je povabil. Je že pozabil, da je sploh pisal, ko jih je dobil čez več kot eno leto, pa še to za oddajo ravno v času, ko sva bila midva v NY. Kakšen krompir mava midva! Je bilo prav zanimivo opazovati studijo, odrske delavce, kako profecionalno in predvsem hitro menjajo celo sceno med kratkimi odmori za reklame. Ameri so pa res profesionalci v show businessu. Predno so šov začne, opravi svojo službo »warm-up person«. Ženska, po poklicu komedijantka, se pogovarja, šali z občinstvom, zbija šale, kakšno tudi na svoj  račun. Med tem v studiju vrtiju glasno žur muziko, pa še ene par gledalcev spravijo na plesišče (tudi mene). Tako je pred začetkom oddaje občinstvo dobro ogreto da lahko na znak šefa snemanja navdušeno ploska in vstane v pozdrav voditeljicam oddaje (tudi midva sva padla v to sceno). Je pa res, da je bila velika večina občinstva žensk. Verjetno gospodinje in upokojente, sej verjetno majo samo te čas sredi dneva gledat talk show-e. Gosti oddaje so tokrat bili igralka Vivica Fox, pisateljica Jackie Collins, pevka Paula Abdul in glasbena skupina Train. Vsem v občinstvu so nam podarili novo knjigo Jacky Collins in nov CD skuine Train. Vse skupaj je bila prav zanimiva izkušnja.
• »Free night« v Brooklyn Museum in v Museum of Modern Art enkrat mesečno oziroma enkrat tedensko prirejajo brezplačne vstope v muzej z namenom osvojiti čim širše (stalno) občinstvo in umetnost/kulturo približati čim širemu krogu ljudi (vstopnine so namreč kar drage). Na ta večer je muzej odprt pozno v večer. Organizirane pa so tudi mnoge brezplačne dodatne aktivnosti - filmi, predavanja, koncerti, vodeni ogledi galerij, otroške delavnice in celo disko večer. Slednji se je dogajal v Brooklin Museum, ful dobra scena: predstavljajte si galerijo, polno slik, na sredi oder, vsa feršterkerija in DJ, ob strani šank in polno plesočih ljudi vseh generacij.
• večer v Harlemu: stereotip pravi, da se po Harlemu, predvsem pa ponoči na za sprehajat. Meda je včasih res bilo tako. Mnogo droge, zasvojence in uličnega kriminala. Tako sta vsaj pripovedovala Pope (ki je tam rojen in vzgojen) in Susan (ki je podobno pravila za svojo soseko, kjer še vedno živi). V času županovanja prejšnjega župana pa so se stvari počistile, menda predvsem z več prisotnosti policije na ulicah in raznimi programi za brezdomce (mimogrede, v NY nisva videla nobenega brezdomca spati na ulici, sva bila kar presenečena). Midva sva se najprej en dan tja zapeljala z atobusom, sredi dneva. Sva res bila edina belca na ulici, kakor daleč nama je seglo oko. En večer pa sva imela vodiča lokalca (Pope). Razkazal nama je najpomembnejše predele Harlema nama malo opisoval slavno zgodovino in predlagal večerjo v Afriški restavracijo. Bilo je poceni in strašno okusno. Vsi smo se tako najedli, da sko komaj prilezli domov. V nekem baru, kjer je Pope včasih delal, sva se malo pogovarjala z lokalci (zelo toplo sprejmejo človeka, mogoče tudi zato, ker sva bila »Pope's friends«). Me eden ogovori: »O Slovenia, what is going on there right now.« Sem bila kar zmedena, ker nisem vedela po čem me sprašuje. Ni se mi zdelo verjetno da bi ga zanimalo kaj se dogaja trenutno v Sloveniji, se mi ni zdelo ravno verjetno, ker sem predvidevala, da nima niti pojma, kje je Slovenija, zakaj bi ga pol zanimal, kje to je. Ali pa ga mogoče res? Mogoče je pa tam že bi? Je dečko opazil da sem zmedena, pa je malo raztegnil vprašanje: »Is it rap, soul, or.....what's on?« A po glasbi me sprašuje! Se mi je zdelo prav zanimivo. Zgleda da je pri nih glasba res zelo pomembna. To me ni še nihče vprašal. Po navadi je bilo vprašane, kaj se meni dopade, ne pa kaj je hit v moji državi.

Modni utrinki iz ulice

Prvo pravilo NY mode: udobje

Prevladujoč stil, ki ga opaziš na cesti, je tako imenovan Street Fashion. Po mojih opažanjih je to predvsem stil spodnjega in srednjega sloja ljudi. Najbolj popularna firma je The North Face. Skoraj vsak ima na sebi vsaj en kos oblačila te firme. Nosi pa se (ženska in moška moda):

• Črna puhovka, večinoma The North Face, 2 do 3 številke prevelika,
• Fantje: kapa na šilt, novost pa je raven/ploščat šilt (ne upognjen, kot smo jih vajeni), šilt pa se nosi na strani.
• 3 do štiri številke prevelike hlače, kavbojke ali trenirka (pri ženskah recimo 1-2 prevelike številke ali pa popolnoma oprijete hlače)
• obvezno superge

Superge so zakon. Vsi jih nosijo, tudi ženske v kustimih, salonarje imajo pa v torbi. V trgovinah pa milijoni različnih vrst in modelov superg in čevljev delanih s em stilu.

Rek, ki opisuje naslednje dejstvo: Prav hecno je bilo opazovati vse črnske babice in dedke. Glede na sivino las, način govora in držo telesa, je bilo videti, da so preživeli že par desetletij po abrahamu. S samo pogledom v obraz pa jim nikoli ne bi prisodil toliko let. Se jim koža obraza ne naguba. Prav zanimivo. Sem ta svoja opažanja omenilia Susan. Je rekla, da je to res in da za to obstaja rek  »Black don't crack”.

Med enim izmed naših neštetih pogovorov je Pope omenil, da je nekoč delal kot »Personal Shoper«. Evo, to bi jaz imela, to bil bila moja najljubša urbana storitev. Nikoli mi nebi bilo več treba po trgovinah hodit obleke probavat. Bi samo naročila, da rabim novo garderobo, moj Personal Shoper bi letal po štacunah in mi vse lepo, po več številk, prinesel domov, kjer bi jaz lepo v miru vse prbala in izbrala kaj vzamem, ostalo pa on odnese nazaj.

Ko bi/bom naslednič šla v NY, bi bilo krasno, da bi imela »kulturno-zabavnega sponzorja« ali bančni račun brez limita za kapuP gledaliških, koncertnih, muzejskih in drugih vstopnic. Vsak dan bi šla ene par stvari gledat. To je res neverjetno, koliko vsega ponuja NY, poplava vsega mogočega. Na žalost pa vse to kar nekaj denarja nanese.

Urša in Blaž