Kot sem že pisala, splošne naravovarstvene osveščenosti v Mehiki ni opaziti. Čistega okolja brez smeti ležečih vse naokoli se ne moreš nadejati niti v nacionalnih parkih. Dodatno breme na okolje sta tudi precej gosta naseljenost in intenzivno kmetijstvo, ki uporablja mnogo agresivnih kemikalij, ki so v razvitih državah prepovedane.

V državi Zacatecas sva si na hitro ogledala narodni park Sierra de Organos, ki izgleda kot mini različica področja The Needles v NP Canyonlands, ZDA. V državi Puebla sva dva dni preživela v narodnem parku Iztaccíhutl – Popocatepetl (dva vulkana). Vzpon na Popo (5452m) je trenutno prepovedan zaradi njegove aktivnosti. Dostop na vulkan straži vojska. Možen pa je vzpon na Itzo (5286m), vendar je v deževni dobi vzpon zelo otežen, saj je vulkan skoraj stalno prekrit z gostimi oblaki. Tukaj se je zgodil moj novi višinski rekord, 4200m, čeprav o tem ni preveč naglas za govorit, saj sva se z avtom pripeljala na skoraj 4000m. V državi Chiapas pa sva šla na izlet s čolnom po 800m globokem kanjonu Sumidero in si ogledala slapove Agua Azul in Misol-Ha.

Urša